Karate v duhu zena
05.10.2019 | Ljubljana, Slovenija
V organizaciji Inštituta 108 je v soboto, 5. oktobra 2019 potekal festivalski seminar Bodhidharmov dan: Karate v duhu zena. Dogodek smo posvetili spominu na velikega mojstra Bodhidharmo (japonsko Daruma Daishi) in vsebinam, ki jih je poučeval: zen, ohranjanje zdravja in vitalnosti, krepitev uma in telesa z borilnimi veščinami.
Seminar so vodili:
- Aleksander Seijitsu Kelšin, 5. dan (Inštitut 108 & One Drop Zen Slovenia)
- Almin Gorinjac, 5. dan (Slovenska zveza tradicionalnega karateja & Karate klub Huda Mravljica & Zavod za šport Jesenice)
- Dr. Jernej Sever, 3. dan (Karate zveza Slovenije & Center Premik & Karate inštitut)
- Veljko Jukič, 6. dan (Yuki karate šola)
- Aleksander Seijitsu Kelšin, 5. dan (Inštitut 108 & One Drop Zen Slovenia)
- Almin Gorinjac, 5. dan (Slovenska zveza tradicionalnega karateja & Karate klub Huda Mravljica & Zavod za šport Jesenice)
- Dr. Jernej Sever, 3. dan (Karate zveza Slovenije & Center Premik & Karate inštitut)
- Veljko Jukič, 6. dan (Yuki karate šola)
Mnogi kitajski miti in legende govorijo o tem, da je Bodhidharma, zaskrbljen zaradi slabega fizičnega stanja shaolinskih menihov, poleg poučevanja meditacije te učil tudi tehnike za ohranjanje telesne kondicije. Pravijo, da je poučeval vrsto zunanjih vaj, imenovanih osemnajst arhatovih rok, in notranjo prakso, imenovano klasična metamorfoza tetiv. Vadba, ki jo je Bodhidharma predal menihom, je v evoluciji skozi generacije in širjenje po svetu dobila različne oblike.
Teme, ki smo jih obravnavali, so nas vodile preko treh ravni urjenja: od notranjega (uchikō) preko energijskega (kikō) do zunanjega (sotokō).
Z elementi kate Rokuto nas je Veljko Jukič seznanjal z mehkejšim borilnim gibanjem, ki je bilo v nekaterih obdobjih razvoja karateja na Okinavi in na Japonskem morda nekoliko zanemarjano, kasneje pa je znova našlo svojo pot v marsikatero šolo sodobnih interpretacij starodavnih veščin in v njih našlo svoje pomebno mesto.
Z Jernejem Severjem smo se ukvarjali z eno izmed glavnih dodanih vrednosti borilnih veščin, ki je, da poskušajo razumeti borbeno vedenje in borbeni odnos ter iščejo najbolj učinkovite načine odgovora na napade nasprotnika. Na osnovi izbranih vaj v dvoje smo prepoznavali svoje refleksne odzive, avtomatične ravnotežnostne strategije in naučene gibalne vzorce, ki so zapisani v naših možganih, ter preizkusili nekaj enostavnih prijemov, s katerimi je mogoče brez velike moči obvladovati napadalca. Vadba v dvoje nam je pomagala oblikovati okvir, znotraj katerega lahko razvijamo sproščeno in usmerjeno zavest. Ta ni več ujeta v prirojene gibalne odzive ali naučene vedenjske vzorce, ampak se lahko brez predsodkov in brez želja sooča z dano situacijo.
Almin Gorinjac nam je sistematično predstavil pomen izometričnih vaj v borilnih veščinah. Izometrične vaje niso pomembne samo kot vaje za krepitev telesa, temveč tudi kot vaje za razumevanje borilnih veščin nasploh. Dihanje z prepono pod kompresijo je osnova teh vaj, v povezavi s strukturo telesa pa je dihanje generator skeletne moči, ki se uporablja zlasti v t.i. internih borilnih veščinah.
Aleksander Seijitsu Kelšin nas je vodil skozi obdelavo oz. osvežitev kate Sanchin. Ta sicer kratka in koreografsko nezapletena kata črpa iz bogate dediščine starodavnih veščin in ponuja zanimive borilne aplikacije, blagodejno vpliva na um, spodbuja energijski pretok in krepi telo ter ga ohranja zdravega.Seznanili smo se tudi z osnovami psihologije zena in specifike učenja mojstra Bodhidharme ter izvedli zazen.
Dogodek smo zaključi s tradicionalno postrežbo zelenega čaja s slaščicami (sarei).
Hvala vsem za prijetno druženje in kmalu nasvidenje! Ossu!
Teme, ki smo jih obravnavali, so nas vodile preko treh ravni urjenja: od notranjega (uchikō) preko energijskega (kikō) do zunanjega (sotokō).
Z elementi kate Rokuto nas je Veljko Jukič seznanjal z mehkejšim borilnim gibanjem, ki je bilo v nekaterih obdobjih razvoja karateja na Okinavi in na Japonskem morda nekoliko zanemarjano, kasneje pa je znova našlo svojo pot v marsikatero šolo sodobnih interpretacij starodavnih veščin in v njih našlo svoje pomebno mesto.
Z Jernejem Severjem smo se ukvarjali z eno izmed glavnih dodanih vrednosti borilnih veščin, ki je, da poskušajo razumeti borbeno vedenje in borbeni odnos ter iščejo najbolj učinkovite načine odgovora na napade nasprotnika. Na osnovi izbranih vaj v dvoje smo prepoznavali svoje refleksne odzive, avtomatične ravnotežnostne strategije in naučene gibalne vzorce, ki so zapisani v naših možganih, ter preizkusili nekaj enostavnih prijemov, s katerimi je mogoče brez velike moči obvladovati napadalca. Vadba v dvoje nam je pomagala oblikovati okvir, znotraj katerega lahko razvijamo sproščeno in usmerjeno zavest. Ta ni več ujeta v prirojene gibalne odzive ali naučene vedenjske vzorce, ampak se lahko brez predsodkov in brez želja sooča z dano situacijo.
Almin Gorinjac nam je sistematično predstavil pomen izometričnih vaj v borilnih veščinah. Izometrične vaje niso pomembne samo kot vaje za krepitev telesa, temveč tudi kot vaje za razumevanje borilnih veščin nasploh. Dihanje z prepono pod kompresijo je osnova teh vaj, v povezavi s strukturo telesa pa je dihanje generator skeletne moči, ki se uporablja zlasti v t.i. internih borilnih veščinah.
Aleksander Seijitsu Kelšin nas je vodil skozi obdelavo oz. osvežitev kate Sanchin. Ta sicer kratka in koreografsko nezapletena kata črpa iz bogate dediščine starodavnih veščin in ponuja zanimive borilne aplikacije, blagodejno vpliva na um, spodbuja energijski pretok in krepi telo ter ga ohranja zdravega.Seznanili smo se tudi z osnovami psihologije zena in specifike učenja mojstra Bodhidharme ter izvedli zazen.
Dogodek smo zaključi s tradicionalno postrežbo zelenega čaja s slaščicami (sarei).
Hvala vsem za prijetno druženje in kmalu nasvidenje! Ossu!
Sabbe sattā sukhi hontu.
2016/2017 | Ljubljana, Slovenija
V okvir redne prakse pri Inštitutu 108 v programih za odrasle vključujemo teoretske segmente, s katerimi spoznavamo in utrjujemo zgodovino in vsebino pomembnih filozofskih temeljev veščin, ki jih gojimo.
Segment 'Štiri plemenite resnice' je obravnaval jedro psihologije budističnega izročila, na kateri temelji vse drugo učenje. Obravnavali smo, v čem je osnovni 'problem' vseh bitij v tej pojavnosti, od kod izvira, in nakazali smer k resnični osvoboditvi uma.
Segment 'Plemenita osemčlena pot' nas je popeljal v obravnavo praktičnih nasvetov, po katerih nas pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilna dejanja, pravilen način življenja, pravilna vztrajnost, pravilna pozornost in pravilna zbranost vodijo na pot razvoja modrosti, etičnega obnašanja in mentalne discipline. Gre za pot sočutja, ki vodi k popolni osvoboditvi uma.
Segment 'Budizem skozi čas' je osvetlil osnovno zgodovino geografskega in vsebinskega razvoja budističnega nauka po Budovi smrti, nastanek osnovnih treh skupin budističnih šol, zaton v Indiji, razvoj v drugih azijskih deželah in današnjo razširjenost po svetu.
Segment 'Daoizem' nas je seznanil z osnovnimi zgodovinskimi domnevami o nastanku filozofskega daoizma na Kitajskem, z nekaterimi paralelami z budističnim naukom, z osnovami daoistične etike, promocijo zdravega načina življenja in vplivom na interpretacijo borilnih veščin kot orodje celostnega osebnostnega razvoja.
Segment 'Zen budizem' je skozi zgodovino od meniha Mahākāśyape, ki se je pri Budi nasmehnil ob subtilnem spoznanju, do Bodhidharme stoletja kasneje in mojstrih za njim pojasnil, zakaj to šolo danes razumemo kot vrnitev k avtentičnemu razumevanju Budovega učenja. Z razlago okoliščin nastanka v kitajskem prostoru in razširitvi v sosednje dežele in kasneje po svetu in ob osvetlitvi osnov zenovske filozofije smo se pogovarjali o zenovski praksi in kako ta poudarja izražanje razumevanja nauka in celostni osebnostni razvoj v vsaki misli, v vsaki besedi in v vsakem dejanju v dobro vseh bitij. Povsod in vedno, tukaj in zdaj. Zen.
Segment 'Zazen' je skozi teorijo in prakso obravnaval načine sedenja ter vzdrževanja pravilne telesne in mentalne drže pri sedečem (za) meditiranju (zen). V tradicijah, iz katerih črpamo vsebine, ki jih pri naši praksi obravnavamo, zazen predstavlja centralno "orodje" uvida realnosti, razvoja pozornosti in preseganja dualnosti. Vse, kar počnemo, izvira iz zazena in vse se v zazen vrne. Resen in predan praktikant, ki zanesljivo stopa po Poti sočutja in modrosti, redno vadi zazen; zato pojave razume vse pravilneje, vse bolj pravilna sta vsaka njegova misel in namen, pravilno govori, počne pravilne stvari in živi pravilen življenjski slog; na pravi način vztraja pri razvoju vrlin, je pravilno pozoren in na pravi način ohranja zbranost.
Segment 'Kdo je Buda?' nam je osvežil nekaj zgodovinskih dejstev o življenju Siddharte Gautame in o nastanku budističnega nauka, ki je psihološka in filozofska osnova vsebin, ki so v ospredju naše prakse.
Segment 'Štiri plemenite resnice' je obravnaval jedro psihologije budističnega izročila, na kateri temelji vse drugo učenje. Obravnavali smo, v čem je osnovni 'problem' vseh bitij v tej pojavnosti, od kod izvira, in nakazali smer k resnični osvoboditvi uma.
Segment 'Plemenita osemčlena pot' nas je popeljal v obravnavo praktičnih nasvetov, po katerih nas pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilna dejanja, pravilen način življenja, pravilna vztrajnost, pravilna pozornost in pravilna zbranost vodijo na pot razvoja modrosti, etičnega obnašanja in mentalne discipline. Gre za pot sočutja, ki vodi k popolni osvoboditvi uma.
Segment 'Budizem skozi čas' je osvetlil osnovno zgodovino geografskega in vsebinskega razvoja budističnega nauka po Budovi smrti, nastanek osnovnih treh skupin budističnih šol, zaton v Indiji, razvoj v drugih azijskih deželah in današnjo razširjenost po svetu.
Segment 'Daoizem' nas je seznanil z osnovnimi zgodovinskimi domnevami o nastanku filozofskega daoizma na Kitajskem, z nekaterimi paralelami z budističnim naukom, z osnovami daoistične etike, promocijo zdravega načina življenja in vplivom na interpretacijo borilnih veščin kot orodje celostnega osebnostnega razvoja.
Segment 'Zen budizem' je skozi zgodovino od meniha Mahākāśyape, ki se je pri Budi nasmehnil ob subtilnem spoznanju, do Bodhidharme stoletja kasneje in mojstrih za njim pojasnil, zakaj to šolo danes razumemo kot vrnitev k avtentičnemu razumevanju Budovega učenja. Z razlago okoliščin nastanka v kitajskem prostoru in razširitvi v sosednje dežele in kasneje po svetu in ob osvetlitvi osnov zenovske filozofije smo se pogovarjali o zenovski praksi in kako ta poudarja izražanje razumevanja nauka in celostni osebnostni razvoj v vsaki misli, v vsaki besedi in v vsakem dejanju v dobro vseh bitij. Povsod in vedno, tukaj in zdaj. Zen.
Segment 'Zazen' je skozi teorijo in prakso obravnaval načine sedenja ter vzdrževanja pravilne telesne in mentalne drže pri sedečem (za) meditiranju (zen). V tradicijah, iz katerih črpamo vsebine, ki jih pri naši praksi obravnavamo, zazen predstavlja centralno "orodje" uvida realnosti, razvoja pozornosti in preseganja dualnosti. Vse, kar počnemo, izvira iz zazena in vse se v zazen vrne. Resen in predan praktikant, ki zanesljivo stopa po Poti sočutja in modrosti, redno vadi zazen; zato pojave razume vse pravilneje, vse bolj pravilna sta vsaka njegova misel in namen, pravilno govori, počne pravilne stvari in živi pravilen življenjski slog; na pravi način vztraja pri razvoju vrlin, je pravilno pozoren in na pravi način ohranja zbranost.
Daruma-sai (Bodhidharmov dan), 2014
04. - 05.10.2014 | Pacug, Slovenija
V organizaciji Inštituta 108 je v začetku meseca oktobra 2014 potekal festivalski seminar Daruma-sai, ki ga je vodil Aleksander Kelšin. Dogodek smo posvetili spominu na mojstra Bodhidharmo (japonsko Daruma), ki velja za legendarnega praočeta vsebin, s katerimi se ukvarjamo. 5. oktober naj bi bil dan njegovega rojstva. V skladu s tem smo se na festivalskem seminarju ukvarjali s pestrimi vsebinami, ki jih je mojster Bodhidharma poučeval: zen, ohranjanje zdravja in vitalnosti, krepitev uma in telesa z borilnimi veščinami.
Teme, ki smo jih obravnavali, so nas vodile preko treh ravni urjenja: od notranjega (uchikō) preko energijskega (kikō) do zunanjega (sotokō). Notranje urjenje sta predstavljala enourni zazen (sedeča meditacija), ki smo ga začeli še pred sončnim vzhodom, ter nembutsu, meditacija usmerjanja mentalne pozornosti na lasnosti bude. Obe praksi ciljata na umiritev uma do te ravni, da bi lahko brez zamegljenosti in popačenosti pravilno odseval realnost. Usklajenost, mirnost in predanost praksi vseh udeležencev je bila tolikšna, da so nam bili Trije dragulji povsem na dosegu roke.
Energijsko urjenje je zastopala vadba 8-likovnega zaporedja Hachidan nishiki kikō, ki blagodejno vpliva na um in telo, na energijski pretok, ter z redno vadbo pomaga odpravljati marsikatero zdravstveno tegobo. Vaja temelji na evoluciji Bodhidharmovega učenja vaj za ohranjanje zdravja in vitalnosti in se je v dolgih stoletjih izoblikovala v različne stilske izvedbe. Naučili smo se enostavne, tekoče in vsem vadbenim predispozicijam primerne oblike.
Zunanje urjenje pa smo obravnavali skozi prizmo izometričnih vaj za krepitev telesa in vadbo borilnih spretnosti v Sanchin kumite. Kata Sanchin skupaj s Shime pa je s svojim širokim spektrom lastnosti in delovanja pokrivala segmente vseh treh področij urjenja: notranjega, energijskega in zunanjega.
Zunanje urjenje pa smo obravnavali skozi prizmo izometričnih vaj za krepitev telesa in vadbo borilnih spretnosti v Sanchin kumite. Kata Sanchin skupaj s Shime pa je s svojim širokim spektrom lastnosti in delovanja pokrivala segmente vseh treh področij urjenja: notranjega, energijskega in zunanjega.
Tekom mojstru Bodhidharmi posvečenega vikenda smo se seznanili tudi z osnovami psihologije budizma, zena in specifike učenja mojstra Bodhidharme. Imeli smo delavnico izdelave juzu, budističnih števnih kroglic, kjer so do izraza prišle tudi ročne spretnosti. Vsak v svojem ritmu si je izdelal venec sto osmih števnih kroglic, s katerimi si pomagamo pri meditacijski praksah.
Na sobotni večer smo si ogledali hong kongški film Mojster zena, ki opisuje življenje mojstra Bodhidharma, potovanje od Indije do Kitajske in osnovanje njegovega poučevanja v templju Shaolin. Vikend nam je popestril tudi izbor tradicionalnih indijskih, kitajskih in japonskih budističnih napevov ter nekaj moderne japonske glasbe.
Hvala tudi za vse okusne dobrote, ki ste jih udeleženke pripravile in prinesle s seboj. Ob tem nas je sicer malo zaneslo s srednje poti v smeri razvajanja okusov, pasovi od kimona so se tudi malo skrajšali, vendar bo z redno vadbo kmalu spet vse v redu. ;)
To je bil prvi Daruma-sai v organizaciji Inštituta 108. Glede na odzive udeležencev, ki so pokazali izredno zanimanje za tovrstno tematiko, se bomo v prihodnosti gotovo še srečevali s podobnimi vsebinami, vrsto urjenja in praznovanji.
Na sobotni večer smo si ogledali hong kongški film Mojster zena, ki opisuje življenje mojstra Bodhidharma, potovanje od Indije do Kitajske in osnovanje njegovega poučevanja v templju Shaolin. Vikend nam je popestril tudi izbor tradicionalnih indijskih, kitajskih in japonskih budističnih napevov ter nekaj moderne japonske glasbe.
Hvala tudi za vse okusne dobrote, ki ste jih udeleženke pripravile in prinesle s seboj. Ob tem nas je sicer malo zaneslo s srednje poti v smeri razvajanja okusov, pasovi od kimona so se tudi malo skrajšali, vendar bo z redno vadbo kmalu spet vse v redu. ;)
To je bil prvi Daruma-sai v organizaciji Inštituta 108. Glede na odzive udeležencev, ki so pokazali izredno zanimanje za tovrstno tematiko, se bomo v prihodnosti gotovo še srečevali s podobnimi vsebinami, vrsto urjenja in praznovanji.
Visoko nad visokim
5.10.2011 | Rakov Škocjan, Slovenija
V soboto, dne 15. oktobra 2011, smo se odpravili na pohodni trening v čudovito dolino Rakov Škocjan, ki leži v zaledju presihajočega Cerkniškega jezera, ob vznožju Javornikov. Na majhnem prostoru zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi. Letni časi in nihanje vodne gladine potoka Rak skrbijo za celovito in očarljivo podobo pokrajine. Na poti smo spoznali številne kraške izvire, dva naravna mostova, udornice, jame in pestro rastlinstvo ob Raku. Ustavljali smo se na zanimivejših točkah in tam potrenirali nekaj vaj iz izbranih vadbenih vsebin.
Posvetili smo se naravnemu okolju primernim tehnikam za odpiranje zavesti, vadbi pravilne koncentracije in enosti z univerzumom na osnovi širjenja Kija. Raziskovali smo razliko med odprtostjo in zaprtostjo v doživljanju praktičnih situacij (samoobramba, stres, vsakdanji in manj vsakdanji zunanji dražljaji ...). Obdelali smo tudi kato Shihozuki yondan, ki nam je služila kot orodje gibalno-mentalne vadbe in raziskovanja omenjenih vsebin.
Star, upokojen mečevalec je dejal: V življenju se na poti mojstrenja srečujemo s stopnjami.
Na najnižji stopnji znanja in spretnosti človek sebe in druge vidi kot pičle in nezadostne. Tako je zato, ker v tem trenutku obvlada zelo malo. Ni treba posebej poudarjati, da oseba na tej stopnji ni niti najmanj uporabna.
Na srednji stopnji je človek še vedno neuporaben, ampak se vsaj zaveda da on in ostali obvladajo zelo malo.
Na visoki stopnji ima človek že nekaj za pokazati in je ponosen na svoje dosežke. In prav tako je zadovoljen, ko ga hvalijo drugi. Ob neuspehih drugih je nejevoljen. Taka oseba je vsaj uporabna.
Na še višji stopnji se človek pretvarja, da ničesar ne ve in ne zna, čeprav tisti, ki ga obkrožajo, razumejo, da situacijo obvlada in v njej dominira. Večina ljudi nikoli ne bo zmogla onkraj te stopnje.
Onkraj te najvišje stopnje je namreč še en korak: STOPNJA POTI BREZ SLEDU. Če boš šel globlje in globlje po poti brez sledu, se ti bodo končno razkrivale neomajne skrivnosti. Od tu ne boš videl konca svojemu mojstrenju. In tu se resnično zaveš, kako pomanjkljiv si. In greš lahko samo naprej z namenom mojstrenja. Nadaljuješ brez ponosa in brez skromnosti.
Yagyu Munenori Tajima no Kami (Shogunov učitelj mečevanja) je nekoč dejal: "Nič ne vem o tem, kako premagati druge. Poznam samo način, kako premagovati samega sebe."
Tvoje življenje je nekaj, kar gradiš vsak dan. Prepričati se moraš, da si prekosil včerajšnji dan. In jutri moraš začutiti, da si prekosil današnjega. Na ta način tvojemu mojstrenju ne bo nikoli konca.
Tsunetomo Yamamoto, leta 1710
Posvetili smo se naravnemu okolju primernim tehnikam za odpiranje zavesti, vadbi pravilne koncentracije in enosti z univerzumom na osnovi širjenja Kija. Raziskovali smo razliko med odprtostjo in zaprtostjo v doživljanju praktičnih situacij (samoobramba, stres, vsakdanji in manj vsakdanji zunanji dražljaji ...). Obdelali smo tudi kato Shihozuki yondan, ki nam je služila kot orodje gibalno-mentalne vadbe in raziskovanja omenjenih vsebin.
V globinah struge reke Rak, smo pod malim naravnim mostom prebrali zanimivo besedilo, katerega avtor je samuraj Tsunetomo Yamamoto. Besedilo je iz leta 1710, vendar je enako aktualno tudi za današnji čas.
Visoko nad visokim
Star, upokojen mečevalec je dejal: V življenju se na poti mojstrenja srečujemo s stopnjami.
Na najnižji stopnji znanja in spretnosti človek sebe in druge vidi kot pičle in nezadostne. Tako je zato, ker v tem trenutku obvlada zelo malo. Ni treba posebej poudarjati, da oseba na tej stopnji ni niti najmanj uporabna.
Na srednji stopnji je človek še vedno neuporaben, ampak se vsaj zaveda da on in ostali obvladajo zelo malo.
Na visoki stopnji ima človek že nekaj za pokazati in je ponosen na svoje dosežke. In prav tako je zadovoljen, ko ga hvalijo drugi. Ob neuspehih drugih je nejevoljen. Taka oseba je vsaj uporabna.
Na še višji stopnji se človek pretvarja, da ničesar ne ve in ne zna, čeprav tisti, ki ga obkrožajo, razumejo, da situacijo obvlada in v njej dominira. Večina ljudi nikoli ne bo zmogla onkraj te stopnje.
Onkraj te najvišje stopnje je namreč še en korak: STOPNJA POTI BREZ SLEDU. Če boš šel globlje in globlje po poti brez sledu, se ti bodo končno razkrivale neomajne skrivnosti. Od tu ne boš videl konca svojemu mojstrenju. In tu se resnično zaveš, kako pomanjkljiv si. In greš lahko samo naprej z namenom mojstrenja. Nadaljuješ brez ponosa in brez skromnosti.
Yagyu Munenori Tajima no Kami (Shogunov učitelj mečevanja) je nekoč dejal: "Nič ne vem o tem, kako premagati druge. Poznam samo način, kako premagovati samega sebe."
Tvoje življenje je nekaj, kar gradiš vsak dan. Prepričati se moraš, da si prekosil včerajšnji dan. In jutri moraš začutiti, da si prekosil današnjega. Na ta način tvojemu mojstrenju ne bo nikoli konca.
Tsunetomo Yamamoto, leta 1710