Ko vadimo meditacijo v hoji, nimamo nobenega namena, cilja ali smeri v prostoru ali času. Namen meditacije v hoji je sama meditacija v hoji. Meditacija v hoji ni sredstvo za dosego cilja, temveč razvijanje Pravilne pozornosti in Pravilne zbranosti.
Vsak korak je življenje, vsak korak je mir in veselje. Zato se nam nikamor ne mudi. Hodimo po cesti, ob reki, v parku, v gozdu ali po travniku. Zavedamo se vsakega koraka; občutimo tla, ko se jih stopalo dotakne in ko jih zapusti. Hodimo naravnost, z dostojanstvom, mirno, tiho in udobno.
Naši koraki ustvarjajo čudeže. Zemlja se nam razkrije v vsej svoji lepoti in iz globoke tišine prikliče sočutje in vzbudi mehkobo srca. Ne potrebujemo več hodečega in ne potrebujemo več dihajočega. Postanemo hoja in postanemo dihanje.
na sredi poti
večnost v vse smeri
stoji
–Vlado Škafar, Krogi
"So bili koraki, je bil zvon, vlak v daljavi, je šlo mimo. Veter pa je ostajal, nihal trave pred našimi pogledi in nežno hladil." –Mateja
"Bučanje reke so zamenjali gozdni škrati in zvoki ribnika. Touched by Sound of Silence." –Mateja
"Mrzel veter nam je spodbujal pretok energije, ples snežink klical sočutje in mehkobo srca, bučanje reke pa je poudarjalo globoko tišino." –Seijitsu